Studiska izlo`ba

Konceptualniot diskurs vo makedonskata likovna umetnost

 Muzej na sovremenata umetnost - Skopje 
25.11 – 17.12.2003

Prodol`uvaj}i ja praktikata na kontinuirana studiska obrabotka na istorijata na makedonskata likovna umetnost Muzejot na sovremenata umetnost ovoj pat pravi genetski presek na konceptualniot iskaz vo Makedonija. Vo na{ata sredina dosega se organizirani antologiski preseci, retrospektivi i po{iroki tematski izlo`bi ili opfati na stilovi, dvi`ewa odnosno likovni disciplini, zasnovani na poklasi~niot likoven jazik. No, sega za prv pat se pravi obid da se obraboti i da se pretstavi na publikata onaa obemna i zna~ajna likovna aktivnost ~esto prenebregnuvana i marginilizirana vo odredeni periodi i od odredeni li~nosti.
Na ovaa mega izlo`ba, postavena vo trite izlo`beni sali na Muzejot na sovremenata umetnost, se opfateni 57 avtori od razli~ni generacii, so 230 dela {to glavno otstapuvaat od tradicionalnite iskazni modeli, tehniki i upotrebeni materijali (sliki, crte`i, grafiki, objekti, instalacii, fotografii, video, ploteri, kseroksi, inkxet printovi i sl.). Izlo`bata e bogato dokumentirana so relevanten materijal, po~nuvaj}i od pisma, fotokopii, fotografii od akcii i intervencii vo urban i priroden prostor, do interaktivni instalacii, performansi i hepeninzi.
Eden zna~aen segment od likovnata empirija na izlo`enite avtori i dela od {eesettite i sedumdesettite godini na 20. vek se sozdaval i razvival vo forma na apokrifen `ivot vo mali kulturni geta, vo kafuliwata ili ~ajxilnicite, vo ateljeata na umetnicite, vo podrumite i na mesta nedostapni za javniot pogled. Imaj}i predvid deka Muzejot na sovremenata umetnost {iroko gi otvori vratite za alternativnite slu~uvawa so “Akcii i intervencii”  u{te vo 1982 godina, denes so poln legitimitet ovaa institucija nastojuva da gi sumira, istra`i i prika`e korenite, rezultatite i vrednostite na mnogu pojavi i li~nosti, na ona {to dolgo vreme se definira{e kako alternativno, drugo, duri i kako umetnost pod embargo.
Naslovot na izlo`bata Konceptualen diskurs vo slu~ajov e zbirna oznaka na likovnite zbidnuvawa koi vo svojata osnova ja imaat idejata kako osnovna matrica, bez razlika dali taa e prika`ana vo eksplicitna (letristi~ka) forma ili vo posofisticiran vid.
Se raboti za likovni dela koi ne gi po~ituvale zakonite na marginite, ograni~uvawata i zabranite, tuku se povikuvale na energijata na lucidnosta, duhot i slobodata na govorot i jazikot.
Makedonskata konceptuala e tretirana vo {iro~ina: od umetnosta na pismoto ili tekstot, do umetnosta na zemjata i na teloto.
Me|u pozna~ajnite u~esnici na izlo`bata se Du{an Per~inkov, Simon [emov / Nikola Fidanovski, Simon Uzunovski, Aleksandar Stankovski, Mil~o Man~evski, Milo{ Koxoman / Dragoqub Be`an, Toni Maznevski, Dragan Abjani}, Venko Cvetkov, Tome Axievski, Stanko Pavleski, @aneta Vangeli, Igor To{evski, Ismet Rami}evi}, Oliver Musovi}, Slavica Jane{lieva, Robert Jankuloski, Irena Paskali i dr. Zna~ajno e {to se vklu~eni i dejstvuvawata na umetnicite od Bitola (Qup~o i Biljana Isijanin), od Prilep (Violeta Bla`eska / Bogdan Grabuloski) i od Struga (Dimitrie Duracovski).
Za izlo`bata e pe~atena publikacijata: Ideja-teka, na 540 stranici – eden vid na antologija na tekstovi od makedonski kriti~ari, istori~ari na umetnosta i od samite umetnici. Knigata sodr`i 153 reprodukcii, so iscrpna dokumentacija za umetnicite i nastanite vo periodot od 1939 – 2003. Prireduva~ na Ideja-teka i na izlo`bata e Sowa Abaxieva - kustos-sovetnik vo Muzejot na sovremenata umetnost.

Robert Jankuloski
Nov vek novo tehno