Retrospektivna izlo`ba na neizlo`eni dela od Nikola Martinoski

Stotina dosega neizlo`eni dela od osnovopolo`nikot na
makedonskoto sovremeno slikarstvo, Nikola Martinoski za
prvpat se prezentirani na retrospektivna izlo`ba vo
Umetni~kata galerija "Skopje". Na jubilejot so koj se
odbele`uvaat stogodi{ninata od ra|aweto i trieset godini od
negovata smrt, promovirana e i marka so likot na
Martinoski.
Izlo`bata ja organizira Umetni~kata galerija "Skopje",
kako eden od najkomleksnite proekti godinava. Izborot na
delata go napravija Kosta Martinoski, kustos vo Galerijata
i sin na po~inatiot slikar, istori~arot na umetnosta
Vladimir Veli~kovski, avtor na monografskiot tekst vo
katalogot i Zlatko Teodosievski, direktor na Umetni~kata
galerija.
Prezentirani se vkupno 116 crte`i, temperi, masla na
platno i na staklo, koi Martinoski gi sozdaval od
dvaesetite godini, do negovata smrt, vo 1973 godina.
Delata se sopstvenost na semejstvoto Martinoski, bile
mnogu o{teteni i ve}e edna godina bile na sanacija vo
Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata.
Konzervacijata i restavracijata ja napravija Ema
Petrova-Nikolovska i Vana Uro{evi}.
Kosta Martinoski veli deka posledna sli~na izlo`ba bila
otvorena vo Muzejot na sovremenata umetnost, po smrtta na
negoviot tatko. Dvata jubileja bile dobra mo`nost da gi
izlo`at delata, koi dosega ne bile prestavuvani vo
javnosta. Primarnata cel bila da se konzerviraat i
za{titat umetni~kite dela. Dodeka bil `iv, Nikola
Martinoski gi slikal i gi ~uval vo sandaci i vo kutii.
Pred da bidat konzervirani, site dela bile bez ramki i
blind-ramovi. Po konzervacijata, restavracijata i
~isteweto, se poka`ale nivnite vistinski nijansi.
Vo vovedniot tekst od monografskiot katalog, d-r Vladimir
Veli~kovski veli deka konceptot na izlo`bata e ednostaven:
so izbor na neizlo`eni dela od kolekcijata na semejstvoto
Martinoski, da se odbele`i jubilejot - sto godini od
ra|aweto na slikarot.
"Nikola Martinoski ostavi dlaboki tragi vo kulturata na
vizuelnite likovni umetnosti vo na{ata sredina. Zna~eweto
na negovoto tvore{tvo - slikarstvoto, crte`ot, grafikata i
skulpturata se sogleduva preku umetni~kite vrednosti koi
go opredeluvaat negovoto istorisko mesto.
Nikola Martinoski (1903-1973) prvite umetni~ki poraki gi
dobil od Dimitar Andonov-Papradi{ki - zograf i za~etnik na
modernizmot. Po akademskite studii vo Bukure{t, zaminal vo
Pariz, kade prestojuval vo 1927/28 godina. Toa }e odigra
presudna uloga vo negovoto umetni~ko formirawe. Re{il da
se vrati vo Makedonija, za da sozdade poseben, "nacionalen
stil" vo umetnosta.
Otkako se vratil od Pariz, osven noviot stil vo oblekata -
cilinder i karirani odela, Martinoski go donel i
kosmopolitskiot duh i del od ekspresionisti~kite tekovi na
Pariskata {kola. Negov primer, kako konstantna vrednost }e
ostane slikarstvoto na Modiljani. Za nego, vo eden period
}e bide va`no i slikarstvoto na Sutin.
Martinoski zaedno so nekolkute umetnici od prviot red na
osnovopolo`ni~kata generacija gi napravil prvite obidi za
da se nadmine regionalnata zatvorenost na makedonskata
umetnost. Toj bil privle~en od ekspresionizmot za da
sozdade sopstvena, poklasi~na varijanta nasproti Pariskata
{kola i germanskiot (neo)ekspresionizam. "Martinoski
ostavil bogat i raznoviden opus so koj go odbele`al
predvoeniot period, koj e posebno zna~aen, a vo eden del i
periodot po vojnata, osobeno po 1945 godina -
soc-realizmot do krajot na svojot `ivot, dade li~en pe~at
na vkupniot razvitok na makedonskata umetnost", pi{uva
Veli~kovski.
Vo 1929 godina, Martinoski ja otvoril prvata samostojna
izlo`ba vo Skopje. Edna godina podocna, so Mihajlo [ojlev
i Nikola Mihajlovi} go osnovale "Dru{tvoto na
jugoslovenskite umetnici na Vardarska Banovina". Istata
godina so grupa intelektualci od Skopje go osnovale
Dru{tvoto na prijatelite na umetnosta "Efimija". Vo 1931
godina stanal ~len na belgradskata grupa "Oblik". So nea,
vo narednite godini izlo`uval vo pove}e gradovi vo
Kralstvoto Jugoslavija i vo stranstvo. ^etiri godini
podocna ja naslikal serijata yidni dekoracii so erotska
sodr`ina vo lokalot "Okean" vo Skopje, za {to bil osuduvan
i od javnosta i od toga{nata vlast.
Na krajot na triesetite godini rabotel kako scenograf vo
Skopskiot teatar. Kon krajot na 1944 godina so nekolku
kolegi go osnoval Hudo`estvenoto u~ili{te, deneska
U~ili{te za primeneta umetnost "Lazar Li~enoski". Dve
godini podocna e osnovano Dru{tvoto na likovnite umetnici
na Makedonija, a Martinoski e negoviot prv pretsedatel. Vo
1948 godina stanal direktor na Umetni~kata galerija
"Skopje". Na taa funkcija ostanal do krajot na svojot
`ivot. Vo 1967 godina e izbran za ~len na novoosnovanata
Akademija na naukite i umetnostite. Po~inal na 7 fevruari,
nenadejno, od srcev udar.

Vesna Ivanovska, avtorot e novinar vo "Dnevnik"