FETI[, MUTACII...IZGUBENI DU[I
Tri mediuma: akrilik na platno, fotografija i kompjuterska generirana slika - digitalen otpe~atok;
Trojca avtori: Jasminka Novkovska, Paola Miklo{evi}, Meto Angelovski;
Tri prikazni: erotizam i politika, ponografska fotografija i aluzija na genetskata mutacija.
Trojcata mladi avtori nezavisni edni od drugi ja nao|aat svojata prikazna vo op{testvoto. Vo negovite ekstremi so koi nie sme opkru`eni. Vo slikata koja doveduva do postepeno degenerirawe na svesta i eti~kite parametri nastanati tokmu kako posledica od razvienosta na op{testvoto.
Pornografijata kako industrija ja degradira svesta na lu|eto, ja izvitoperuva slikata na hristijanskata qubov, nudej}i seksualno zadovolstvo dovedeno do ekstremnosti i bolka.
Erotikata e del od bitieto i site nie se oostvaruvame tokmu preku nego. No erotikata kako metafora na eden politi~ki proces kako i na hegemonijata od druga sila {to povtorno gi izvrtuva eti~kite vrednostite koi postoeja , pri {to se dojde do vojna i mnogu `rtvi.
Genetikata kako me~ so dve ostrici. Izmestuvawe na likot pojava do visok organi, se doa|a od razvojot na tehnologijata i naukata, no i do ru{ewe na prirodnite zakoni i vospostavuvawe do novi kodovi vo bilogijata.
Prvite dve se sporedblivi vo temata izlo`bata na fotografii na Paola Miklo{evi}, "Feti{, (Studentski kulturen centar, Belgrad 16-21 juni 2003) i Jaminka novkovska, "Izgubeni du{i", (MSU, Skopje septemvri 2003).
Paola vo centar ja postavuva pornografskata fotografija kako realnost {to ne opkru`uva, demistificiraj}i go pritoa seksualniot identitet i opsesija. Postavuvaj}i vo fokus na svojot objektiv scenografii sostaveni od kukli ~ija namena e da gi imitiraat `ivite seksualni subjekti, taa go postavuva pra{aweto na relacijata pome|u vistinskoto-`ivoto i ve{ta~koto-predmetnoto. Od druga strana pak taa postavuva vistinski modeli da gi imitiraat kuklite {to pak se postoe~ka imitacija na `iv model. Feti{ot postanuva simbol na edna kultura sostaven od oblekata, perikata, visokite potpetici, raznite lanci i pomagala. Sive ovie fotografirani bilo na kukla bilo na `iv model samo ja kr{at iluzijata na ~ove~kiot erotizam. Vistiniti postanuvaat opasni bivaj}i poso~uvani kako otklonuvawe i devijacija, no postaveni vo izlozite kako industriska stoka za potro{uva~ka odedna{ postanuvaat marginalizirani vo pogled na nivnata opasnost. Paola ve{to go upotrebuva popartot kako vizuelna podlo{ka postavuvaj}i gi ubedlivite sceni pred svojot objektiv. Taa se obiduva da si poigra so realnosta umrtvuvaj}i ja. Nasproti toa sepak stoi ~ove~kata seksualnost, koja se hrani tokmu od popkulturata i mediumite kako i industrijata za seks, koi sega ve}e manipuliraj}i so istata ja preformulirala kako gotov proizvod za koj va`at zakonitostite na pazarot.
;Od druga strana pak se postavuvame pred golemoto po dimenzii slikarskoto platno. Izgubenite du{i e serija od sliki vo koi J.Novkovska ja iskoristuva formulata na popartot i kola`iraweto kako citat vo likovnoto pismo. Sporedbeno so Feti{ nejzinite subjekti postaveni vo sli~ni polo`bi kako i na fotografiite, me|utoa so eroti~nosta i feti{izmot na sebe tie oddavaat edna seksualna krajnost ili pak ja oddavaat onaa seksualnost koja {to ne/gi identifikuva. So taa razlika {tto Izgubenite du{i navleguvaat podlaboko vo problemot na identiteot i bitisuvaweto. kako eden od niv e tokmu uka`uvaweto na pojavite koi poleka doveduvaat do gubewe na nacionalniot identitet. J.Novkovska ja postavuva na platno celata politi~ka i op{testvena realnost. Politi~kite previrawa, vojnata, smrtta, amerikanizacijata na edna kultura preku fenomenot na Holivud i brzata ishrana, seks industrijata. Iako ne sekoj }e go priznae, Izgubeni du{i ne e instrument na nitu edna kulturna politika. Politi~ko korektnata umetnost e definirana pri obidot da se marginalizra estetikata, a umetnosta da se stavi vo odbrana na eden politi~ki stav i tendencija. Me|utoa ovde se zabele`uva naglasena individualnost vo stavovite, kako i da bidat tie protolkuvani. Posle izlo`bata mi se nametna pra{aweto dali ~inot na izrabotka vo standardna slikarska tehnika navidum ja pravi naivna sodr`inata {to e predo~ena, ili pak upotrebenata simbolika ne e ~itliva za sekogo. Izgubeni du{i ne samo {to se proizvod na edna op{testvena sostojba.Tie se i nejzin pokazatel. Pokazatel na onie sostojbi koi treba da alarmiraat. Tie se nejzin artefakt, preku koj sekoga{ }e se rekonstruira dene{nata realnost za onie koi }e znaat kako da ja is~itaat ponekoga{ prenatrpanata sodr`ina vo slikite.
Od druga strana pak imame konstruirani prikazi na lu|e na koi im se dodadeni vi{ok na organi ili pak se zamenti nivnite mesta. Izraboteni na kompjuter tie sekako deka se nerealni povlkuvaj}i paraleli so ponekoe su{testvo od starite mitski prikazi pr. Artemida efeska. Niz istorijata ~ove~kata fantazija otsekoga{ sonuvala za ~udovi{ta so pove}e glavi i telo na ~ovek. Prikazite se plod na edna fantazija, no i possledica na edno sekojdnevie. Postoi Muzej na nakazite vo Filadelfija, SAD- Mutter museum kade se prika`ani slu~aite koga prirodata gi iskonstruirala tie nesre}nici. Me|utoa ~udovi{nite glavi koi vireat odzadi kulisite vo slikite na Hieronimus Bo{ i Brojgel, zapla{uvaat ne zaradi stra{niot i grd i nerealen izgled, tuku poradi mo}ta na ~ovekot {to mu e na dofat na raka sam da mo`e da gi sozdade. Sam da go reproducira i kombinira genetskiot kod. I deka umetnosta ve}e zame{ala prsti i vo ova pole pravej}i sitni kombinatoriki vo bezazlenite `ivotinski formi e vistina. Mo`ebi tragaj}i samo po u{te edna nova alatka so koja mo`e da sozdava. Meto Angelovski e zapla{en od mo}ta na genetikata. Povtorno ekstremnost koja ni doa|a od civilizacijata vo koja nie sme na marginite. Negoviot proekt e zamislen kako serija digitalni otpe~atoci postaven na bilbord koi treba vo idnina da serealiziraat.
Umetnosta pokraj ona ubavoto, duhovnoto, kreativnoto, sekoga{ bila na~in na sooop{tuvawe na eti~kite parametri ponekoga{ dovedeni do ekstremi koi naru{uavaat. Bezazlena, zatoa {to ne govori so kodot na eti~arite, za onie pomudrite ja otkriva slikata na op{testvoto duri i koga ne i e toa cel. Se razbira itrinata le`i vo sogleduvaweto na pozicijata {to umetnicite ponekoga{ ja imaat kako animatori na slobodnoto vreme. Bidej}i nieden op{testven poredok i tatko ne saka da bide kritikuvan otvoreno umetnikot zavitkuvaj}i gi vo blaga dopadlivost porakite, javno osuduval. Duri i deneska koga se smeta deka e neotu|ivo pravoto na mislewe, ponekoga{ pomudro e da se iskoristi iskustvoto od vekovite.
Nada Pe{eva
Jasmina Novkovska
Apsolutno opijaneti
- Akrilik kombinirana tehnika na platno, 2002
Paula Miklo{evi}