Intervju so Slavica Jane{lieva, dobitnik na nagradata DENES

ZAYAC - [to vsu{nost e nagradata?

Nagradata be{e sedumnedelen pretstoj vo International House pri Kolumbija univerzitetot. Nagradata ja dodeli Fondacijata za civilno op{testvo od Wujork.

ZAYAC - Dali ova e internacionalna nagrada koja se dodeluva vo pove}e zemji?

Vakvi nagradi Fondacijata za Civilno op{testvo dodeluva i vo drugi zemji od Isto~na i Jugoisto~na Evropa. Ovaa godina bea i nagradenite od Srbija, Hrvatska, Slova~ka i ^e{kata Republika

ZAYAC - Koj e odgovoren vo Makedonija za dodeluvawe na ovaa nagrada i ima{e li golema konkurencija?

Odgovoren za dodeluvawe na nagradata za Makedonija e Centarot za sovremeni umetnosti. Konkurencijata be{e golema ima{e odbor koj ja prave{e selekcijata, prvi~no ima{e dvaesetina kandidati pa ostanavme ~etvorica Ana Stojkovi}, Irena Paskali, Andrej Mitevski i jas. Site ~etvorica treba{e da se pretstavime so po edno delo vo Muzejot na sovremena. Potoa od nas ~etvorica jas ja imav sre}ata da ja dobijam nagradata.

ZAYAC - So kogo se zapoznavte i ima{e li kontakti vo SAD so nadle`ni poedinci i institucii?

Vo ramkite na pove}enedelniot pretstoj na ISCP (internacionalna programa za umetnici i kuratori). Se raboti za edna od najdobrite programi za ostvaruvawe kontakti i gradewe na profesionalna kariera od oblasta na umetnosta. Programata ja vodi Denis Eliot, toa e programa koja se pla}a i za edna godina e 16 000 $. Vo ramkite na toj prestoj obezbedeno e studio, uslovi i materijali za rabota kako i monitoring od vrvni kuratori i kriti~ari.

Za vreme na pretstojot ostvariv sredbi so sponzorite na nagradata Arts Link i Thrust for Mutual Understanding, programata Arts Link poddr`uva razmeni vo oblasta na umetnosta i kulturata.

Bev vo neprofitnata galerija Art in General se raboti za edna od retkite galerii koi nudat besplaten galeriski prostor i rezidencija.

ZAYAC - Uspeavte da se sostanete so nekolku popoznati galeristi i kriti~ari. Ima li nekakov konkreten dogovor za ponatamo{na sorabotka?

 Za ponatamo{na sorabotka so amerikanskite galerii odi malku pote{ko, treba da si prisaten celo vreme fizi~ki, vo momentov postoi trend na za{tituvawe na amerikanskite umetnici i bilo koj od nadvor te{ko mo`e da vleze vo toj krug bez razlika dali stanuva zbor za kvaliteten avtor ili ne.

Dobrite komercijalni galerii gledaat od aspekt na profit i mnogu im e va`no ako si stranec da ima lu|e od tvojata dr`ava koi bi kupile del od eksponatite. Poznavaj}i gi manirite na makedonskite iselenici te{ko deka nekoj komercijalen galerist bi se nafatil na vakava rabota.

Spored sovetite na site koi {to gi zapoznav od poleto na umetnosta na~inot da se vleze na wujor{kata umetni~ka scena e po pat na grupni izlo`bi ili podolg studiski prestoj ili prijatestvo so nekoj od glavnite organizatori.