Intervju so Jane ^alovski, umetni~ki direktor na

Press to exit project space

 


press to exit project space

ZAYAC: press to exit project space e prostor za razli~ni umetni~ki proekti. Mnogumina go narekuvaat galerija, Vi pre~i li toa?

 ^alovski: Ne, voop{to! Naprotiv, iako prostorot vo [vajcarskata ambasada e netipi~en za galerija, toj se koristi za izlo`bi i e logi~no publikata da go sogleduva na toj na~in. Sepak, toj e multi-funkcionalen prostor i ima svoja dinamika zavisno od proektite, predavawata ili pak prezentaciite koi se planirani so programata. Interesot kaj umetnicite i kuratorite od site generacii za sorabotka so nas sé pove}e stanuva evidenten i toa me raduva. 

O~igledno i definicijata za prostorot e pravilno postavena i doprela do pove}e istomislenici koi stanuvaat na{i sega{ni i idni sorabotnici. Inaku samoto ime ka`uva deka stanuva zbor za prostor koj }e odgovori na istra`uva~ki bazirani proekti koi ne sekoga{ zavr{uvaat kako izlo`beni postavki. Isto taka, koga }e go razgledate prostorot, arhitektonski, samiot sugerira na mesto koe mo`e da se adaptira na razli~ni idei i postavki.
 

ZAYAC: Kako umetni~ki direktor, mo`e li da ni go ka`ete kusiot background na press to exit project space?

 ^alovski: press to exit ja iniciraa Hristina Ivanoska i Oliver Musovi} (umetnici i kolegi vo Pro Helvetia) vo 2002 godina, koga se preselija so kancelarijata na [vajcarskata programa za kultura vo sega{nite prostorii vo ramkite na [vajcarskata ambasada. Galerijata najprvo funkcionira{e kako prostor za promovirawe na razli~ni proekti koi bea poddr`ani od fondacijata, a podocna be{e sozdadena i prvi~na struktura koja inicira{e i regionalna sorabotka. Bidej}i ovaa rabota odzema mnogu vreme i energija i treba da bide koncepciski, isto taka, zrelo postavena, vo 2004. Musovi} se povlekuva poradi ostanatite obvrski vo kancelarijata, a Ivanoska odlu~uva da prodol`i so rabota. So Hristina ve}e imav sorabotuvano na pove}e proekti prethodno. Koga taa mi predlo`i da razvieme nova programa, jas odlu~iv da ja prifatam pokanata. Toga{ i Fondacijata be{e spremna da ja poddr`i idejata so samostoen buxet. Kako {to i samite znaete, timot e najva`en za uspe{no rabotewe. Biljana Tanurovska ja pokanivime da u~estvuva vo kreiraweto na programata i da dade menaxerski nasoki za prostorot. Denes, iako taa ne e aktivno vklu~ena vo press to exit, ostanuva va`en ~len na timot. Sega imame dvjaca mladi umetnici koi ve}e polovina godina rabotat kako na{i asistenti. Toa se Aleksandra Petru{evska i Velimir @ernovski. Ubavo e toa {to i novi pomladi kolegi imaat mo`nost da sorabotuvaat i da se nadgraduvaat rabotej}i so nas.

Vo 2005. imavme 19 slu~uvawa, a bi gi izdvoil samostojnata izlo`ba na svetski poznatiot i priznaen umetnik, germanskiot fotograf Volfgang Tilmans. Isto taka, gostuvaweto na polskiot kurator Sebastian ^iho~ki so kogo zapo~na kuratorskata programa a koj donese odli~na izl`ba na dela od avtori  kako Artur Zmijevski, Pavel Althamer, Azoro grupata, i drugi. Gostuvawata na Ba{ak [enova i Goran Petrovi} isto taka bea slu~uvawa na koi sme posebno gordi. Mo`ebi edno od najzna~ajnite sorabotki so makedonski avtor taa godina be{e provokativniot performans na Aleksandar Stankoski Penetracija vo EU, koj be{e dosta diskutiran po mediumite.  

Vo 2006 imavme 28 nastani, {to poka`uva deka, inspirirani od prvata godina, se nadminavme programski, a publikata znae{e da ja ceni i nagradi na{ata rabota so sé pogolemo prisustvo i vnimanie. Ima{e golem broj na zna~ajni slu~uvawa, a bi izdvoil nekoi od niv, kako proektot realiziran vo sorabotka so 8 instutucii od regionot nare~en Lost Highway Expedition, inaku iniciran od Marjetica Potr~ i Kjong Park. Vo period od nekolku dena se sozdade edna prekrasna atmosfera so nad 50 gosti koi specijano dopatuvaa vo Skopje za da ja prosledat na{ata programa. Isto taka, uspe{ni samostojni pretstavuvawa imaa Liljana \uzelova i Iskra Dimitrova, a norve{kata dizajnerka i teoreti~arka Anet Lundebaj odr`a odli~no predavawe na tema Odr`livost vo dizajnot.

 ZAYAC: Vo ramkite na Press to exit postojat nekolku programi: Programa za  kuratorski gostuvawa, prezentacii, predavawa. Ima li nekakov feedback od ova ili sepak publikata e pozainteresirana za izlo`bi i umetni~ki proekti?  

^alovski: Publikata znae da prepoznae kvalitetni slu~uvawa i nie sekoga{ sme poseteni. Ima proekti koi se izvonredno popularni, ima i onakvi za koi treba da ja educirame publikata i malku pove}e da objasnime za {to stanuva zbor. Na samiot po~etok se trudevme {to pove}e da ja informirame i zapoznaeme publikata so kuratorskite gostuvawa i predavawata znaej}i deka toa zaslu`uva poinakvo vnimanie i donekade i podgotvenost od samata publika. Sega mo`eme da ka`eme deka postojat verni sledbenici no i postojan porast na interesot, {to e odli~no.  

ZAYAC: Ima li press to exit postojan programski koncept? 

^alovski: Da, toa se trite programi koi ve}e gi spomnavte. Vo sekoja programa vleguvaat po nekolku proekti koi gi planirame godi{no, no sekoga{ ostavame prostor i za novi, nepredvideni sorabotki koi vnesuvaat nova energija vo programata.  

ZAYAC: Skoro site galerii i muzei vo posledno vreme imaat problem so publika. Kako se sprvuvate so ova, uspeavte li da steknete sopstvena postojana publika ili publikata zavisi od slu~uvawata vo galerijata? 

^alovski: Ve}e zboruvav za toa, nie za sre}a nemame problem so publikata, duri na poslednoto slu~uvawe, koe go najavi po~etokot na novata programska godina, imavme problem so premnogu publika pa mnogu od prisutnite ostanaa da go sledat predavaweto od nadvor! Navistina site né raduva deka ima postojano zgolemuvawe na brojot na posetiteli. A koga stanuva zbor za izlo`bi, publikata se navra}a i posle samiot ~in na otvorawe {to zna~i deka interes za umetnosta postoi i press to exit e dobar primer za toa.  

ZAYAC: Imate li nekoj interesen proekt naskoro, {to publikata bi mo`ela da o~ekuva vo naredniot period.  

^alovski: Od 18-22 fevruari sledi gostuvawe na Barbara Holub, poznata avstriska umetnica i sega{en pretsedatel na vienskata Secesija, koja }e odr`i predavawe za svoeto tvore{tvo; Maja Damjanovi}, nezavisen kurator koja `ivee i raboti vo Viena; i @ana van Hajsik, me|unarodno poznata holandska umetnica i aktivist, koja isto taka }e zboruva za svoeto tvore{tvo.

 

R.Z.