Za selskite sredini vo Makedonija slobodno mo`eme da ka`eme deka vo izminative petnaesetina i pove}e godini se potpolno izolirani od normalnite kulturni tekovi ne deka sitoacijata e poinakva i po rozova vo gradovite so isklu~ok na Skopje, Ohrid, Bitola i mo`ebi u{te eden dva grada no kulturata po selata i palankite na Makedonija potpolno zamre

Kulturna decentralizacija vo }or sokak

Zamorot od tranzicijata se posilno gi implicira svoite efekti vrz kulturniot i javniot `ivot vo selata, palankite i grat~iwata, pa pomladite generacii od ovie mesta voop{to i ne znaat {to e toa kulturen nastan, a da ne zboruvame za kino, teatar, izlo`ba, koncert (ako toj ne e lokalna parafraza na {und-ki~ot na bugarsko srpskata ma{inerija). Voop{to, pomisluva li nekoj vo dr`avava  dali vo pomalite mesta treba da ima kulturni nastani ili  treba da se osudat na izumirawe i kulturna izolacija, a naselenieto koe `ivee vo tie mesta  da se zatupee do smrt, kaj nego da se sotre sekoja pobuda ili `elba za nekakva kulturna aktivnost, da se uni{tat site kreativni i umetni~ki potencijali, da se zaboravi lokalnoto etnolo{ko nasledstvo, folklorot i tradicijata pa so taka uprosteno naselenie dr`avava planira gordo da ~ekori na patot pod yvezdite kon EU.
No ne e otsekoga{ vaka. Vo izminatite sedumdesetina godini na na{ive prostori postoele pove}e ili pomalku uspe{ni no sekako seriozni koncepti za kulturen razvoj na ruralnite podra~ja.

1920-1941 Sokolani.  Ovoj period pretstavuva i pra-po~etok na poseriozen kulturen razvoj vo malite mesta niz Makedonija. Iako pod mototo Jaknewe na duhot na Kralstvoto (ja~awe duha kraqevine) i vo tesna vrska so religijata, nikulcite na organiziraniot kulturen `ivot vo malite mesta po~nuvaat da se nayiraat. Vo vremeto na  Kralstvoto SHS i podocna Kralstvoto Jugoslavija (1929-1941), postoel koncept za kulturen i duhoven (ne verski) razvoj na naselenieto i toga{ vo periodot na docnite dvaeseti i triesetite godini po site srezovi (srez=op{tina) se gradele sokolani koi pretstavuvale objekti nameneti za duhoven i telesen razvoj na mladinata. Vo ramkite na tie sokolani pokraj fizi~kite ve`bi koi  gi izveduvala mladinata, postojano gostuvale razni patuva~ki teatri i teatarski dru`ini, vo niv ve`bale i nastapuvale lokalni orkestri kako i mladinski, teatarski, likovni, poetski i kakvi se ne grupi koi svoite aktivnosti gi izveduvale vo sokolanite, a sekoja godina po nekolkupati se pripremale seriozni proslavi i kulturni sodr`ini za razni Sveti Savi, Veligdeni, dani Kraqevine... Sevo ova uka`uva deka u{te vo toa vreme postoel na nekakov koncept za kulturen razvoj na malite zaednici.Bitno e da se napomene deka odr`uvaweto na sokolanite i nivnite aktivnosti bile finansirani od strana na dr`avata.
 1945-1970 Avala i Zastava film. Doa|a i proa|a Vtorata svetska vojna a po nea ovoj koncept, ne samo {to ne se gasi tuku toga{nata vlast iako zna~itelno vidoizmenet i ideolo{ki oboen u{te pove}e go razviva. Sokolanite se preimenuvaat vo Domovi na kulturata (vo pogolemite mesta se i gradat novi), domovi na DTV (Dom za duhovno i telesno vospituvawe) i zadru`ni domovi. Nivnata cel e socijalizacijata na naselenieto indpoktrinacija so ideite na komunizmot i socijalizmot no neraskinliv del od sevo ova se raznoraznite kulturni nastani na ovie mesta. So pomo{ na cntralnata vlast i Agitpropot nabrzo doa|aat i prvite DeDeeR (isto~nogermanski) kino proektori vo paket so ostvaruvawata na Avala i Zastava film a ne{to podocna i  holivudskite limonadi. Kinoto kako medium i kultuna sodr`ina e prisatno vo golem broj sela i varo{ici {irum Makedonija. Gostuvawata na patuva~kite amaterski teatarski dru`ini vo ovoj period se del od sekojdnevieto na poorganiziranite sela niz Makedonija. Se pojavuva radioto kako mass medium koj svetskite trendovi gi dobli`uva do sekoj poedinec. Jugoslovenskite radiostanici sekojdnevno emitiraat seriozna muzika i radio drami koi ~esto se parafraziraat po lokalnite zaednici. I vo ovoj period dr`avata e glaven finansier na ovie aktivnosti.
1970-1985/90  Znawe-imawe.  Ovoj period mo`e da se nare~e i procut na kulturata po malite mesta. Na golemo se gradat domovi na kultura, se pojavuvaat likovnite kolonii koi go vklu~uvaat lokalnoto naselenie vo kreativnite procesi, a kako najva`en beleg i kulturen generator na ovoj period se KUD-ovite (kulturno umetni~kite dru{tva) koi niknuvaat bukvalno po site sela i davaat silen pridones kon so~uvuvaweto na folklorot, tradicijata i etnolo{koto nasledstvo, a samite organiziraat brojni kulturni inicijativi. Se pojavuvaat prvite festivali, kulturni leta i denovi na kulturata  po malite mesta koi{to ja dobli`uvaat kulturata do {irokite masi. Nerazvienite selski op{tini se bratimat so razvienite i napredni op{tini od Slovenija, Hrvatska i Vojvodina, od kade {to dobivaat brojni idei, a nekolkupati godi{no se razmenuvaat razli~ni kulturni sodr`ini.
Eden od najsilnite belezi, ~ija {to uloga vo kulturniot razvoj na malite zaednici mo`e da bide diskutabilen, sekako e i fenomenot na TV [outo nare~en Znawe-Imawe. Re~isi i nepostoi pogolemo selo vo ramkite na biv{a Jugoslavija kade ekipata na znawe - imawe ne gostuvala. Konceptot na ovaa emisija koja ve{to ode{e po ivicata na mass kulturata bez da zagazi vo ki~ot pridonese za promocija na lokalnite kulturni vrednosti no i za razvojot na samoinicijativnosta i koristeweto na sopstvenite resursi vo selata. Bilo kako bilo, fakt e deka najgolem broj selski domovi na kulturata i zadru`ni domovi koi i den denes postojat se renovirani i spaseni od ru{ewe i raspa|awe tokmu vo selata kade{to gostuvala emisijata Znawe Imawe so {to ova {ou vo mnogu ima pridoneseno za odr`uvawe na kakva-takva infrastruktura do den denes.
Posle 1990
Periodot po 1990 se karakterizira so seriozna dekadencija na site oblici na kulturen ili javen `ivot vo malite zaednici. Inicijativite koi bile porano zapo~nati (likovni kolonii, letni festivali) poleka zamiraat, kapitalnite objekti se raazgraduvaat i ja gubat svojata funkcija pretvoraj}i se vo magacini, pogon~wa, farmi za pe~urki na lokalnite mo}nici koi ve}e gi napu{tile selata i so edna noga se vo gradovite a se u{te gi iskoristuvaat i  onaka siroma{nite resursi na selata. Politizacijata na site sveri na `ivotot u{te pove}e ja uslo`nuva sitoacijata i ja zasiluva kulturnata izolacija na ruralnite regioni, neuspe{nata decentralizacija od sredinata na devedesetite ne nudi nikakvi inovatvni re{enija za razvoj na lokalnite kulturni resursi, a onaa od 2004 na nivo na zakonski propisi predlaga niza obvrski na op{tinite koi te{ko ili voop{to ne se sproveduvat vo praksa.
Lokalnite nevladini organizacii i ostanatite subjekti na civilniot sektor mnogu retko (~est na isklu~ocite)  se nafa}aat da rabotat na poleto na kulturata i kulturno-op{testveniot-socijalniot razvoj vo ruralnite regioni, tuku postojano se vrtat vo krugot na me|uetni~kosta, tolerancijata, razre{uvaweto konflikti i sli~ni neuspe{ni tralala prikazni (dokaz krizata od 2002 i ostanatite mikrokrizi koi ne potresuvaat izminative godini).
Na krajot ne mo`e a da ne konstatirame deka nepostoi nikakva dr`avna strategija za kulturen razvoj na selata niz Makedonija. Mo`ebi dr`avata se nadeva da postigne ne{to preku decentraalizacijata iako toa e pove}e Pilatovsko miewe na racete otkolku seriozna analiza bidej}i op{to e poznato deka pomalite op{tini nemaat nitu sredstva, nitu znaewe i drugi kapaciteti za samostoen kulturen razvoj. Nadle`nite dr`avni institucii (vo prv red ministerstvoto za kultura) bi morale seriozno da se zafatat so ovaa problematika dokolku sakaat na Makedonija da i pomognat i da i go olesnat patot kon razvieniot svet i Evropskata unija.

Primer od sosedstvoto

^itali{ta  - 150 godi{na tradicija na Bugarija za razvoj na ruralnite region i izoliranite zaednici.

^itali{tata se edinstvena institucija so specijalno mesto vo bugarskata istorija i op{testvo. Prvite ~itali{ta se oformeni okolu 1850 kako mesta za ~itawe no nivnata uloga evoluira so tekot na vremeto i tie dobivaat edukativna, kulturna i dobrotvorna uloga. ^itali{tata se razvivaat kako nezavisni entiteti obedinuvaj}i gi site karakteristiki na ona {to denes go narekuvame dobrovolno gra|ansko obedinuvawe, promoviraj}i vospostavuvawe na novi formi na socijalen dogovor na masite koj predhodno nema predlo{ka vo bugarskata istorija. ^itali{tata bile prvi sekularni community centri koi nudele ednakvi mosti za site sloevi na naselenieto vrz baza na ona {to denes se narekuva demokratija. Tie postanuvaat vitalni i klu~ni institucii koi vo izminatite 150 godini ja odigruvaat glavnata uloga vo procesite na nacionalna konsolidacija i modernizacija na Bugarija.
^itali{tata vo izminatite 150 godini se finansirani od strana na dr`ava, a vo poslednive desetina godini toa finansirawe e dopolneto od fondovite na me|unarodnite razvojni agencii.

Izgradba na Sokolanata vo Rostu}e, (nekade okolu 1930)
Fotoarhiv A. Sulejmanoski

Gostuvawe na patuva~kata ekipa na Srpsko Narodno Pozori}te od Belgrad
vo Rostu}e  (nekade okolu 1935)
Fotoarhiv A. Sulejmanoski